Raja Khairallah (1987) je vzpenjajoča se italijansko-libanonska fotografinja in video ustvarjalka. Na Akademiji za likovno umetnost Albertina v Torinu je diplomirala iz filmske scenografije (2008). Kot scenografinja je sodelovala pri kratkem romantičnem filmu Eleven Hours of Joy (2018, Italija/UK, 15 min), ki ga je režirala Carlotta Beck Peccoz. Je prejemnica nagrade Varese Art Award (IV izdaja • 2012). Raja ima močne vezi z ameriško-italijanskim umetnikom Victorjem Kastelicem (1964), v čigar galeriji Kspaces je bilo njeno delo vključeno v številne kolektivne razstave: Black and White Nights (2018), The Greatest Things/Le cose migliori (2018), Small History (2018) in Foreshadows/Prefigurazioni (2019).
Fokus njenega dela je zanimanje za razkrivanje introspektivne narave tega, kar nas obdaja, in podcenjenih podob, v katerih živimo vsak dan. Človek, predmet njenega raziskovanja, je ovekovečen v mešanici duhovnosti in materialnosti. Z izkoriščanjem te antinomije njena tehnika združuje popolno temo z ekstremno svetlobo v katarzičnem dejanju, ki teži k dekonstrukciji jasne ideje in razločne vizije v introspektivnem pogledu na lastno vest.
Sodba je odložena zaradi hipoteze. Presegajte vse meje čutov. Poskušam predvideti, kje se še ne vidi. Slepe miši.
– Raja Khairallah o seriji “Mosca ceica” ("Slepe miši") (2022)Z zavezanimi očmi, zvezan in potencialno obkoljen, ranljiv za fizične poškodbe ali posmeh. Edina obramba je pogumno iztegovanje, tipanje, dotikanje in prijemanje. V skladu z večino njenih najnovejših del Rajina ganljiva serija ženskih golih fotografij presega empirični fizični opis telesa, ki je tako pogost v današnji fotografiji. Ta dela se podajajo v telesno in psihološko preteklost in prihodnost. So telesa v transformaciji skozi subtilno gibanje in čas. Svetloba, ki je včasih premočna ali pa se umika v temo, postane časomerilec, ki gledalca oropa občutka zaključka, nam pa omogoči, da vidimo v večno.
– Arhiv Kspaces, Torino (2022)