/ Phillippe Badert

Philippe Badert (1962) je obetaven belgijski slikar, ki živi in ​​dela v Ostendu, flamskem pristaniškem mestu na belgijski obali. Diplomiral je na Akademiji za umetnost v Ostendu. Pripada lokalnemu umetniškemu krogu Williama Sweetlova. Sodeloval je na številnih razstavah po Belgiji. Zmagal je na tekmovanju Cartistic Flanders (2007) in prejel častno omembo na nagradnem tekmovanju Stan Raemdock (2018). Leta 2021 je bil eden izmed 70 umetnikov (od več kot 1000 prijavljenih), ki jih je žirija pod vodstvom Sama Dillemansa izbrala za priznano skupinsko razstavo Belgicart (BOZAR). Njegovo delo je v stalni zbirki Mercator Museumschip. Zastopa ga TaLe Art Gallery (TAG) v Sing-Lievens-Houtemu, ki jo vodi Tanja Leys.

Umetnik išče navdih v svojem vsakdanjem okolju – v puščobnih urbanih in zapuščenih prostorih ter ob morju – polnem običajnih ljudi v vsakdanjih situacijah. Pri svojem procesu pogosto uporablja obstoječe analogne fotografije. Te slike obrne, da jim da novo življenje s cianografijo, staro fotografsko tehniko, znano tudi kot cianotipija ali postopek arhitekturnega modrega načrtovanja, ki jo je leta 1842 prvi predstavil angleški astronom in eksperimentalni fotograf Sir John Herschel (1792–1871). Te "nove" slike postanejo osnova za njegove oljne slike. Posledično ima njegovo delo veliko modrih odtenkov, ki mu pomagajo razumeti in se soočiti z bistvom sence in svetlobe. Njegovi subjekti nikoli niso dinamični pri zajemanju gibanja, ampak ostanejo zamrznjeni v času in prostoru. Zato te podobe pogosto ustvarijo vzdušje osamljenosti in odtujenosti.

Slikam slike, ki sem jih zasnoval sam. Včasih mi pozirajo vnuki. Včasih slike prihajajo iz časopisov, revij ali interneta... celo iz mamine škatle za čevlje, kjer so shranjene stare, porumenele črno-bele družinske fotografije. Moje slike zato pogosto vsebujejo elemente fotografij, ki že imajo za seboj življenje in zgodbo ter nosijo brazgotine časa. Včasih moje slike vsebujejo določeno nelagodje, vedno pa pustim možnost, da gledalec dopolni del zgodbe in pride do lastnih zaključkov.
– Phillippe Badert/Arhiv Kspaces, Torino (2022)